Avtorja: Ajša Podgornik in Leon Kokošar

Branje – za nekatere sproščujoč hobi, za druge pa utrujajoče opravilo. V spodbudo, da bi branje postalo del vsakdana naših učencev, so učitelji in učenci naše šole pripravili teden branja – letos tudi za osmošolce.

V tednu od 15. do 20. septembra je kot že rečeno na naši šoli potekal teden branja za osme razrede.

V torek se je vse začelo. Najprej smo se učenci osmega razreda zbrali v predavalnici in leto mlajši učenci so nam prebrali odlomek iz Bevkovega dela Moja prva knjiga.
Nato pa smo se odpravili v šolsko knjižnico, kjer smo spoznali knjigo ‘Kot v Filmu’. Ta knjiga pa ni bila izbrana kar tako, saj nas je nato v četrtek obiskal njen avtor Vinko Möderndorfer. Prebrali smo dve poglavji iz knjige. V enem od dveh je glavni junak Gašper ugotavljal, če njegova mama jemlje droge. Na srečo se je izkazalo, da nima težav z izgovarjanjem dolgih besed, kar je eden od glavnih simptomov zadrogiranosti. Po prebranih poglavjih smo se o njih pogovarjali in poizkušali napisati čim več besed, ki nas spomnijo na glavnega junaka Gašperja.

V sredo smo med knjigami preživeli kar dve uri. Posvetili smo ju pisatelju, čigar obisk smo pričakovali. Še pred smo Vinka Möderndorferja v živo videli, smo vsi lahko ugotovili, da med nas prihaja poseben človek, pravi umetnik.

V četrtek nas je obiskal slavni slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in režiser Vinko Möderndorfer. V predavalnici nam je govoril o svojem življenju in delih. G. Vinko nam je pripovedoval o začetkih pisanja, kje je živel, kako je živel, kaj počne v prostem času, ko ne piše. Učenci so ga spraševali, on pa je odgovarjal. Povedal je tudi marsikaj smešnega. Druženje s pisateljem je bilo prijetno in nam bo gotovo ostalo v spominu.

Foto: Jošt Rovtar

Zadnji dan, v petek, pa nas je čakal obisk pravljične sobe v slovenščini 3. Bivša učenka naše šole Anja Brelih nam je prebrala pravljico Princesa srca, že uveljavljene avtorice Bine Štampe Žmavc. Pravljica je govorila o nesebični princesi, ki je iz niti samote tkala prečudovite tkanine, ki jih je nato podarila ubogim ljudem, ki so jih potrebovali.

Tako se je naš bralni teden končal v upanju, da bomo od zdaj gledali na knjigo kot na bogastvo, in ne na ničvredno šaro, ki brez razloga ždi na polici.