Idrijski slavček

Pogovarjali sta se Melania Seljak in Tisa Šabec Rupnik.

Na dobrodelnem nastopu v gimnaziji Jurija Vege Idrija je nastopil tudi Žiga Lakner. Mladenič s prav posebnim redkim glasom, kontratenorjem, ni znan samo na idrijskih tleh. Njegova prepoznavnost se strmo dviga, za svojo slavo pa Žiga trdo dela. Je študent Akademije za glasbo, rad in z veseljem nastopi za širšo in ožjo publiko, seveda pa tudi za dober namen, kot je dokazal tudi na dobrodelnem koncertu Podajmo roko Ševalu.

Kako to, da ste se odločili za nastop na dobrodelni prireditvi Podajmo roko Ševalu?
Odločil Sem se zato, ker se mi zdi, da je dobro, da ljudje stopimo skupaj, kadar je treba, da si pomagamo. Ševala tudi osebno poznam, zato sem še toliko bolj zadovoljen, da sem lahko bil del tega koncerta.

Se vam zdi, da ljudje še znamo odpreti svoja srca in pomagati drugemu ali je življenje res že tako, da samo še hitimo drug mimo drugega?
Zdi se mi, da ljudje še stopimo skupaj, ko je treba, da znamo še pomagati sočloveku in odpreti srce, kot sta sami rekli.

Tudi vi ste obiskovali Osnovno šolo Idrija. Kakšni so vaši spomini na tista leta?
Moji spomini na osnovno šolo so zelo prijetni. Rad se spominjam osnovnošolskih dni. Imeli smo zelo veliko prireditev, tudi takšnih, kot je današnja. Veliko smo nastopali in v osnovni šoli sem pridobil res veliko izkušenj. Mislim, da mi bo to za celo življenje ostalo v spominu.

Kot je bilo zapisano v napovedniku koncerta, se vaša pevska kariera hitro razvija. Kako to, da ste se odločili, da boste svoje življenje posvetili petju?
Pravzaprav na začetku nisem niti razmišljal o tem, da bom pevec. Kot otrok sem hotel biti zdravnik. Potem pa se je pojavila ta želja po glasbenem ustvarjanju. Učiteljica Beti Lampe me je pravzaprav že uvedla v petje pri pevskem zboru. Potem pa sem se začel izobraževati na tem področju in vzljubil to delo.

Kam segajo vaši glasbeni začetki? V vašo družino, mogoče v šolo?
Moji glasbeni začetki segajo predvsem v šolo, namreč v družini nimamo kakega profesionalnega glasbenika. Imamo pa vsi radi glasbo. Tako sem v bistvu svojo glasbeni pot začel kar v osnovni šoli.

Kako pa se je vaša glasbena pot nadaljevala?
Moja glasbena pot se je z letom 2014  zaradi nastopa v finalu šova Slovenija ima talent občutno vzpela. Potempa sem s trdim delom začel graditi svojo kariero. Pomemben mejnik je bil moj prvi koncert v Idriji, leta 2011.

Na kateri glasbeni uspeh ste najbolj ponosni?
Najbolj sem ponosen na svoje prvo tekmovanje mladih opernih pevcev v Španiji, v Barceloni, na katerem sem izmed 1500 sodelujočih uvrstil med prvih 30.

Katero glasbo pa poslušate za svojo dušo? Kdo je vaš najljubši izvajalec?
Pravzaprav poslušam raznovrstno glasbo, imam tako tuje kot domače najljubše izvajalce. Med domačimi sta to Nuša Derenda in Nina Pušlar, če pa se ozremo širše, pa Andrea Bocelli in Celine Dion.

Imate kakšen nasvet za bodoče glasbenike?
Moj nasvet je to, da naj tisto, kar delajo, delajo s srcem, da se zares posvetijo temu in da delajo z ljubeznijo, ker glasbo je treba čutiti. Tako se glasba razvija in tako jo približaš ljudem.

Kaj vas najbolj razveseli, ko ste žalostni?
Najbolj me razveseli … Ja, težko vprašanje … najbolj me razveseli kakšna pozitivna novica, kar je seveda normalno. Največkrat pa si kakšno skladbo zaigram ali zapojem, da odženem slabo voljo stran.

Katera je vaša največja želja?
Moja največja želja je, da bi enkrat zapel v newyorški Metropolitanski operi.

Foto: Matjaž Kerček

Osredotočiti se ne pozitivno v življenju

Pogovarjali sta se Ana Klemenčič in Mia Kosmač.

Približno deset let je minilo, ko je Jakob Kobal še žulil osnovnošolske klopi. Danes pa je uspešen mlad glasbenik, ki s svojim glasom, melodijo, ki jo zvabi iz kitare, ter zasanjanim pogledom vedno znova navduši in prepriča. In prepričal je tudi v nedeljo, 13. oktobra, ko je tudi on s svojim nastopom podal roko Ševalu.

Danes smo se zbrali na dobrodelnem koncertu Podajmo roko Ševalu. Ste že kdaj nastopili za podoben namen? Kako se počutite ker boste nastopili v dober namen?
Ne vem, če sem že kdaj nastopil za dobrodelne namene, nisem še dobil nobenega povabila. Ampak Ševala se spomnim iz osnovne šole, saj je eno leto starejši od mene. Vedno ko sem ga videl, sem mu skušal pomagati, če sem le lahko. Ko pa sem pred kratkim slišal, v kakšni situaciji se je znašla njegova družina, je moj nastop najmanjša stvar, ki jo lahko naredim zanj.

Kakšni so vaši spomini na osnovnošolske dni?
Lepi so, če odmislimo seveda vse, kar ni bilo dobro in prav. Iz vsega neprijetnega pa smo se lahko vsi naučili, kakšni ne smemo biti do drugih. Do drugih se ne obnašajmo tako, kot ne želim, da se drugi obnašajo do nas.

Katera glasbena zvrst vam je najljubša?
Hm, dobro vprašanje … Zelo rad poslušam raznoliko glasbo, predvsem mi je všeč, da so inštrumenti izraziti. Da je lepa glasba, da je melodična glasba. Zelo všeč mi je folk glasba.

Kako to da so vse vaše pesmi v angleščini?
Na nek način mi je lažje pisati v angleščini. Ker prihajam iz Idrije, sem obremenjen z idrijskim narečjem in naglasom. Zelo težko je naše narečje »prevesti« v knjižno slovenščino. Poleg tega sem poslušal veliko angleških pesmi. Na ta način se lažje izražam.

Koga še najraje poslušate in ali obstaja pesem, ki se je nikoli ne naveličate?
Ja, koga rad poslušam? Jeffa Bakerja vedno rad poslušam pa Bena Howarda …

Vas je za glasbo navdušila kaka učiteljica oziroma učitelj ali se za vašo glasbeno strastjo skriva kakšen drug razlog?
Em … ja, ravno učiteljica Elizabeta, ona je bila res zelo prijazna. Imeli smo veliko takih ur, pri katerih smo morali sestaviti cel program in pri teh urah sem velikokrat pel brez podlage.

Izdali se že svoj prvi album. Lahko morda povest,e kako je nastal, kaj je je bila vaša motivacija za nastanek pesmi in sploh celotnega albuma?
Ja, res je izdal sem album. Razlog je bil ustvarjanje, pisanje … pesmi so nastajale, se nabirale in tako je potem nastal tudi album.

Ste želeli s svojim albumom poslušalcem kaj sporočiti?
Moje sporočilo je, da ne glede na to, kako so lahko včasih trenutki težki, zna biti vseeno dostikrat svetlo v tvojem življenju in se je tako prav bolj osredotočiti na pozitivne stvari.

Imate v mislih še svoj drugi album? Kdaj ga lahko pričakujemo?
Album lahko pričakujete konec naslednjega leta, torej v letu 2021.

Kdo je vaš vzor, idol in zakaj?
Kot sem že prej rekel – Jeff Baker. Način, kako on igra kitaro, je zelo zanimiv. Všeč mi je tudi njegov način petja.

Foto: Matjaž Kerček

Rad ima dobro glasbo

Pogovarjali sta se Ana Klemenčič in Mia Kosmač.

Marijan Novak je mladenič, ki se je z glasbo spogledal nekoliko pozneje, kot je to običajno pri uspešnih glasbenikih. Pa vendar zato ni nič manj uspešen, saj je hitro ugotovil, da je glasba njegovo vse … Harmonika, kitara, klavir … izpod njegovih rok vse zveni prepričljivo. S svojim toplim glasom in iskricami v očeh pa na svojem nastopu zares ustvari prijetno vzdušje. Tako je bilo tudi na oktobrskem dobrodelnem koncertu.

Danes smo se zbrali na dobrodelni prireditvi Podajmo roko Ševalu. Ste že kdaj nastopili za podoben, dobrodelen namen? Kako se počutite, ker boste nastopali za tak dober namen?
V preteklosti sem že nastopal na prireditvah takega namena, počutim pa se definitivno dobro, ker je dober namen.

Kako to, da ste se odločili sodelovati na prireditvi?
Zato ker se s Ševalom poznamo in se mi zdi lepo, da nastopim na takih prireditvah. Seveda tudi zato, ker je v domačem kraju. Sploh nisem premišljeval o tem in sem takoj rekel, da lahko računajo name.

Kot sva že omenili, zbiramo sredstva za Ševala, ki je vaš vrstnik. Se ga spomnite iz osnovnošolskih dni?
Ja seveda, s Ševalom sva bila sošolca osem let v osnovni šoli in pa še eno leto na gimnaziji. Poznava se poznava že zelo dolgo.

Kakšni pa so vaši spomini na Osnovno šolo Idrija?
Kakšni so spomini? Pa dobri, nimam nič kaj drastičnega za povedati. Minilo je že veliko časa od osnovne šole in se tudi zgodilo marsikaj.

Če smo že pri šoli, Vas je za glasbo navdušila kaka učiteljica oziroma učitelj ali pa se za vašo glasbeno strastjo skriva drug razlog?
Za mojo glasbeno strastjo se skriva stari oče, ki je igral frajtonarco, diatonično harmoniko, in mislim, da sem zato tudi jaz posegel po njej.

Kaj pa vam pravzaprav pomeni glasba?
V bistvu vse. Glasbo študiram, z glasbo se ukvarjam v prostem času … Mislim, da je najboljši odgovor na vajino vprašanje beseda vse.

Kako se je razvijala vaša glasbena pot?
Začel sem s harmoniko, kot sem rekel, s frajtonarco, potem sem se vpisal v glasbeno šolo v Idriji na pouk klavirske harmonike. Hkrati pa sem se sam začel učiti še kitaro. Nato sem šolanje nadaljeval na ljubljanskem konzervatoriju za glasbo, kjer sem štiri leta igral harmoniko. Zadnje leto pa sem se vpisal tudi na jazz petje, ki pa ga zdaj študiram v Avstriji.

Katera zvrst glasbe vam je najljubša?
Glasbe ne bi opredelil po zvrsteh, ampak samo na dve kategoriji – to sta dobra in slaba glasba. Všeč mi je dobra glasba.

Kaj bi kot uspešen mlad glasbenik, sporočili mladim (in malo manj mladim) bralcem našega spletnega glasila?
Naj živijo svoje sanje!

Foto: Matjaž Kerček

Želi hoditi svojo pot

Pogovarjali sta se Ana Klemenčič in Mia Kosmač.

Ali violina in petje gresta skupaj? Gresta. In to očitno zelo dobro. Vsaj pri Anji Istenič je tako. Mlada idrijska pevka se je z glasbo srečala že v otroštvu in že od takrat ve, da je glasba tisto pravo zanjo. Njeni singli in nastopi se v zadnjem času kar vrstijo. Na lepo sončno nedeljo pa je nastopila tudi na dobrodelnem koncertu Podajmo roko Ševalu.

 Kako da ste se odločili, da boste nastopali na dobrodelni prireditvi Podajmo roko Ševalu?
Učiteljica Elizabeta me je povabila, da bi pri tem sodelovala. Seveda sem bila takoj za stvar, saj sem dobrodelna punca in rada pomagam drugim. Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi tebi in kdaj boš ti potreboval pomoč.

Ševalovo otroštvo je bilo kar težko. Kakšno pa je bilo vaše?
Lahko rečem, da je bilo moje otroštvo čudovito. Ne spomnim se nobenega trenutka, ki bi ga obžalovala. Prav tako ne morem reči, da se mi je zgodilo kaj slabega. Zelo hvaležna sem, da je bilo tako, kot je bilo.

Kakšni spomini vas vežejo na Osnovno šolo Idrija?
Ja, osnovna šola … Lepo je bilo hoditi v osnovno šolo. So sicer bili tudi trenutki, ko sem prav trpela – recimo, ko je bilo treba zjutraj zgodaj vstati, ko se je bilo treba veliko učiti. Ampak sem vedela, da je treba in sem se s tem sprijaznila, opravila dolžnost in šla naprej.

Kdo je vaš vzornik od otroških let pa do danes?
Moj vzornik? Hmm, pravzaprav nimam samo enega, ampak sledim več uspešnim glasbenikom. Hodim pa svojo pot, ne želim nikogar posnemati. Iz dneva v dan grem samo naprej in sledim svojemu srcu. Delam, kar me veseli.

Kaj ste želeli postati, ko ste bili majhni?
Že od kar vem zase oziroma od kar vem za glasbo, sem vedela, da je glasba tisto pravo, da se želim ukvarjati z glasbo.

S čim ste se na vaši glasbeni poti srečali prej z violino ali s petjem? Kaj vam je ljubše?
Lahko rečem, da z violino pri petih letih, ko sem začela obiskovati glasbeno šolo. No, res pa je, da sem že v vrtcu  pela pri pevskem zborčku. Ne morem reči, da mi je kaj bolj pri srcu. Oboje rada izvajam, zato ne bom ničesar izpostavljala.

Violina verjetno ni edini inštrument iz katerega izvabite melodijo?
Ja, res je. Ne igram samo violine, ampak sem že igrala klavir, kitaro, frajtonarco. Poskusila sem igrati tudi bobne. Želim si naučiti igranja še na kak inštrument, saj mi je v interesu znati čim več.

Kdo vas je spodbujal na vaši glasbeni poti?
Starši, seveda. Starši so v moje glasbeno udejstvovanje tudi največ vložili. Pa tudi sorodniki in prijatelji.

Katera vaša pesem vam je najljubša?
Moja najljubša pesem? Ja, največkrat izvajam Sonce, zato ker je to en tak poseben komad … Sama pravim, da je Sonce treba peti s sončkom. Največkrat izvajam Sonce, so mi pa vsi pri srcu. Tudi tisti v hrvaščini. Ampak ja, naj bo Sonce.

S katero znano osebo ste že zapeli v duetu?
V duetu sem zapela z Aniko Horvat in Darjo Švajger, potem pa še s hrvaškimi izvajalci – Zdravkom Škenderjem in Duškom Lokinom.

Nastopate tudi v tujini. Kako je prišlo do sodelovanja s tujimi glasbeniki?
Pravzaprav je vsega kriv Facebook. Na Facebooku se je vse začelo. Ponavadi gre tako, da zaslediš kakšno pesem, malo pogledaš, kdo kaj ustvarja, kdo je avtor pesmi. Potem ga kontaktiraš ali pa drugi oni kontaktirajo tebe. S Hrvaške so me kontaktirali, če bi bila pripravljena za sodelovanje. Tako se je vse začelo.

Kateri je vaš najljubši izvajalec glasbe?
Uh, moj najljubši izvajalec … Pravzaprav rada poslušam Nino Pušlar. Rada pa poslušam tudi hrvaško, še posebej dalmatinsko, glasbo.

Petje ni več vaš hobi. S čim pa se ukvarjate v prostem času?
V prostem času se ukvarjam z lenarjenjem … Kadar imam čas, se rada uležem na posteljo in se malo odpočijem ali pa grem s prijateljicami na kakšno kavico.

Kako je biti slaven? Kaj bi svetovali mladim, ki si želijo uspeti v svetu slavnih?
Slaven … No ja, če primerjamo mojo slavo in s slavo naših pevk, mi pravzaprav še malo manjka, ampak sem zadovoljna s tem, kar sem že dosegla. Lahko rečem, da je prijeten občutek, ker te vedno več ljudi prepozna in povabi na kakšen nastop. Res sami fajn občutki so.

Foto: Matjaž Kerček