Avtorji so neznani oz. se skrivajo med učenci 8. a.
Za lahko noč prisluhnite pravljici, ki vam bo pogrela srca na ta večer. Gre pa takole:
Živeli so trije prašiči, ki so neznansko želeli iz svojih prašičjih življenj narediti nekaj, kar bi jim zagotovo prineslo nesmrtnost in slavo.
Prvi prašič, po imenu Mozart, se je zelo spoznal na glasbo v prašičjem stilu. Zelo rad je prepeval prašičje opere. Drugi prašič se je imenoval Janez in se je zelo rad ukvarjal s športom, predvsem z nogometom in tenisom. Tretji prašič je slišal na ime Pedro Prešeren II. in je bil po vsej verjetnosti sorodnik Franceta Prešerna v 15. zlomljenem kolenu.
Ti trije prašiči so živeli skupaj v štali na hribu v Kranjski Gori. Neke noči se oglasi Mozart in reče: “Konec je s tem življenjem! Talentirani smo in moramo postati slavni!”
“Ja, prav imaš. Mene nihče ne pozna, pa čeprav sem v sorodu s Prešernom,” pritrdi Pedro.
Potem po mizi udari še Janez: “Moje pozicije in taktike spadajo v klub Barcelona!”
Naslednji dan spakirajo in se odpravijo v Ljubljano, kjer nastopijo na šovu Slovenija ima talent. Tam navdušijo občinstvo in komisijo – Mozart s pisanjem oper, Janez s svojimi triki z žogo in Pedro II. s pripovedovanjem poezije. Po nastopu jih hvalijo in jim dajo možnost, da razvijejo svoje talente v svoji deželi ali tujini.
Prašiči premišljujejo.
Mozart: “Na ta trenutek smo čakali celo večnost!”
Pedro: “Zdaj imamo priložnost odločati o naši prihodnosti.”
Janez: “Izkoristimo jo!”
In izkoristili so jo. Mozart se je odpravil v deželo glasbe – na Dunaj, Janez je zaigral prvo tekmo v enemu najboljših klubov – v Barceloni, Pedro pa je v Ljubljani ustanovil svojo založbo poezij in kupil knjigarno.
Čez par let se srečajo na podelitvi nagrad za zasluge in dosežke ter vprašajo drug drugega, kako jim gre v novem življenju.
“Vse, kar si želim, dobim,” reče Mozart.
“Tudi jaz uživam udobje,” pritrdi Janez.
“Vsi uživamo, vendar nekaj zelo pomembnega manjka – naša bratovščina in prijateljstvo,” se strinja Pedro.
Sklenejo, da se vrnejo v njihovo ljubo Kranjsko Goro, kjer bodo živeli mirno življenje.
Tako otroci, zdaj pa dudko v roke pa spančkat.