Ustvarjali so učenci 5. a pri učiteljici Lidiji Kacin.
Arhivi avtorja: tpetko2@guest.arnes.si
Jaz šolar
17. september, Bevkov dan
Avtorica: Taja Sedej
Bevkova bralna značka se že tradicionalno odvija na naši šoli, zato smo, kot lansko leto, obeležili ta dan z obiskom po učilnicah.
V četrtek,17. septembra 2015, smo učenci višje stopnje po razredih brali in pripovedovali pesmi in pesmičice Vinka Möderndorferja – pesnika, ki je istega dne obiskal našo šolo. Pesmi so bile različne, kratke in dolge, pa spet daljše. Bilo je zelo pestro in zato so nam učenci z zanimanjem prisluhnili. V vsakem razredu razredne stopnje smo pustili tudi plakat, ki bo učence spremljal skozi vse leto, da bodo z veseljem posegli po knjigah in tudi v šolskem letu 2015/2016 opravili Bevkovo bralno značko.
Osmi razred s knjigo v roki
Avtorja: Ajša Podgornik in Leon Kokošar
Branje – za nekatere sproščujoč hobi, za druge pa utrujajoče opravilo. V spodbudo, da bi branje postalo del vsakdana naših učencev, so učitelji in učenci naše šole pripravili teden branja – letos tudi za osmošolce.
V tednu od 15. do 20. septembra je kot že rečeno na naši šoli potekal teden branja za osme razrede.
V torek se je vse začelo. Najprej smo se učenci osmega razreda zbrali v predavalnici in leto mlajši učenci so nam prebrali odlomek iz Bevkovega dela Moja prva knjiga.
Nato pa smo se odpravili v šolsko knjižnico, kjer smo spoznali knjigo ‘Kot v Filmu’. Ta knjiga pa ni bila izbrana kar tako, saj nas je nato v četrtek obiskal njen avtor Vinko Möderndorfer. Prebrali smo dve poglavji iz knjige. V enem od dveh je glavni junak Gašper ugotavljal, če njegova mama jemlje droge. Na srečo se je izkazalo, da nima težav z izgovarjanjem dolgih besed, kar je eden od glavnih simptomov zadrogiranosti. Po prebranih poglavjih smo se o njih pogovarjali in poizkušali napisati čim več besed, ki nas spomnijo na glavnega junaka Gašperja.
V sredo smo med knjigami preživeli kar dve uri. Posvetili smo ju pisatelju, čigar obisk smo pričakovali. Še pred smo Vinka Möderndorferja v živo videli, smo vsi lahko ugotovili, da med nas prihaja poseben človek, pravi umetnik.
V četrtek nas je obiskal slavni slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in režiser Vinko Möderndorfer. V predavalnici nam je govoril o svojem življenju in delih. G. Vinko nam je pripovedoval o začetkih pisanja, kje je živel, kako je živel, kaj počne v prostem času, ko ne piše. Učenci so ga spraševali, on pa je odgovarjal. Povedal je tudi marsikaj smešnega. Druženje s pisateljem je bilo prijetno in nam bo gotovo ostalo v spominu.
Foto: Jošt Rovtar
Zadnji dan, v petek, pa nas je čakal obisk pravljične sobe v slovenščini 3. Bivša učenka naše šole Anja Brelih nam je prebrala pravljico Princesa srca, že uveljavljene avtorice Bine Štampe Žmavc. Pravljica je govorila o nesebični princesi, ki je iz niti samote tkala prečudovite tkanine, ki jih je nato podarila ubogim ljudem, ki so jih potrebovali.
Tako se je naš bralni teden končal v upanju, da bomo od zdaj gledali na knjigo kot na bogastvo, in ne na ničvredno šaro, ki brez razloga ždi na polici.
Šola v naravi na Malem Lošinju – 2.
Avtorica: Minka Gregorač Stepančič
V ponedeljek, 7. 9. 2015, smo se učenci šestega razreda zbrali na avtobusni postaji in se z avtobusom odpravili dogodivščinam naproti. Ko smo prispeli na cilj, smo se lačni usedli za mizo in pojedli slastno kosilo. Po končanem obroku so nas učitelji razdelili v hišice. S prtljago smo se napotili v sobe in zložili svoje stvari v omarico.
Nato smo šli na plažo. Plavalni učitelji so nas razdelili v skupine. Z učitelji smo obdelali tehnike prsnega plavanja, kravla, skakanje na glavo v vodo … Po končanem plavanju smo se napotili proti baru in vsak je naročil svoj sladoled. Po okusnem sladoledu je sledil še drugi del plavanja. Po prihodu v kamp smo se stuširali in se do sitega najedli. Po večerji smo si ogledali večerni program in odšli v posteljo.
Zbudili smo se v nov dan in veseli tekli do plaže in se razmigali na košarkarskem igrišču. Sledil je zajtrk. Po zajtrku je na vrsti ocenjevanje hišic. Ocenil jih je zdravnik in dva njegova pomočnika. Nato pa delavnice in kosilo. Spet odhod na plažo in večerja. Pa večerni program. Vse se ponavlja skozi dneve. Nekateri dnevi pa so bili izjeme. V sredo smo namesto delavnic šli v Nerezine po znamke za razglednice, ki smo jih pisali našim družinam. V petek smo se zjutraj odpravili na otok Mali Lošinj. Peljali smo se z ladjico, obiskali zeliščni vrt in si v mestu kupili sladoled.
Zadnji dan smo jedli kosilo prej, saj smo imeli odhod. Še zadnjič smo se poslovili od kampa in se veseli vrnili domov k staršem, bratom in sestram.
Šola v naravi na Malem Lošinju – 1.
Avtorica: Aneja Kacin
Letos smo že šestošolci in tudi za nas je prišel čas, da se odpravimo v šolo v naravi na Lošinj. Prav vsi smo se veselili tega. Komaj smo čakali poletnega druženja s sošolci. S prijateljicami smo odštevale dneve in se vsak dan bolj veselile. Končno je prišel veliki dan. Sedli smo na avtobus in se odpeljali.
Ko smo prišli čez mejo in zagledali morje, je bilo to za nas pravo veselje. Kmalu smo prispeli do obmorskih vasic. Spuščali smo se med njimi, vse dokler nismo prišli do pristanišča Brestova, kjer smo počakali na trajekt. Ko smo se s trajektom pripeljali na Cres, smo se z avtobusom odpeljali čez otok Cres do Lošinja. Po eni uri smo prispeli v naše naselje Bučanje. Učitelji so nam dodelili hiške. Namestili smo se, nato pa odšli na kosilo.
Po končanem kosilu so nam učitelji podali vsa navodila ter razložili, kaj naj vzamemo s seboj na plažo. V hiškah smo pripravili nahrbtnike ter odšli. Na plaži so učitelji preverili naše znanje plavanja. Voda je bila kar hladna, a smo se hitro ogreli v njej. Ko so nas učitelji ocenili, so nas razdelili v skupine. Cel dan smo plavali, skakali v vodo, se potapljali in se učili novih stvari. Na trenutke smo bili kot delfini. Okrog devetnajste ure se nam je s plaže mudilo na večerjo. Po večerji smo se vrnili v hišice in se pripravili na spanje.
Zjutraj smo vstali že ob sedmih. Oblekli smo športna oblačila in počakali na glas piščalke. Naznanjala je jutranjo telovadbo. Tekli smo do košarkarskega igrišča. Tam smo naredili gimnastične vaje. Odtekli smo nazaj na zajtrk. Bili smo hitri kot veverice, saj smo bili že zelooo zelooo lačni. Po zajtrku je sledila ura pouka, ki smo ga imeli v treh skupinah. Prva skupina je bila na plaži. Lovila je različne morske živali v plitvi vodi. Druga skupina je odšla raziskovat rastlinje. Tretja skupina pa je ostala v naselju in reševala naloge v delovnih zvezkih. Enkrat smo namesto pouka odšli tudi na izlet z ladjico na Mali Lošinj. Nekateri so videli tudi delfine. Ko smo končali pouk, smo se odpravili na plažo. Namazali smo se s kremami, nato pa kot galebi odjadrali v vodo. Okrog trinajste ure smo se odpravili na kosilo. Po kosilu smo imeli počitek. Lahko smo brali, se igrali razne igre, spali … Okrog petnajste ure pa smo ponovno odšli na plažo. Spet smo plavali in se učili novih tehnik. Zraven plaže pa so bila tudi razna igrišča, kjer smo imeli športne igre: med dvema ognjema, luknja, košarka … Ko smo končali športne igre, smo imeli večerjo.
Po večerji smo vedno imeli zabavne večere. Igrali smo kviz Male sive celice, enkrat smo odšli v bližnje Nerezine, pisali smo kartice, imeli zaključni večer … Nikoli nam ni bilo dolgčas. Po zabavnih večerih smo imeli nekaj časa, da se pripravimo na spanje. Tako je potekal vsak dan v tednu.
Ves teden smo se imeli zelo lepo in z veseljem bi ponovila to izkušnjo.
…
Iskanje knjig je naporno, vsaj zame. Še posebej takrat, ko ne najdeš ničesar in bi zrušil ves svet za eno dobro knjigo, ki jo boš potem vzljubil ali se celo zaljubil vanjo. Stati pred polico knjig in iskati zasebnost svojega uma.
Gledati, listati knjige …
Bati se, da ti kakšna knjiga ne pade na tla zaradi razmajane police.
Skrivanje med knjižnimi policami kot igra v 4. razredu.
Skrivanje obraza za knjigo, ko nočeš, da te kdo vidi, ko nočeš, da te kdo v tistem dragocenem trenutku zmoti.
Beg v knjigo, da bi zapustil ljudi okoli sebe, da bi prikril obraz zaradi joka.
Razmišljati o knjigi, preden zaspiš, in sanjati o njej. Z njo se ukvarjati ves dan.
Jokati, poiskati v knjigi odgovore, ki jih drugje ne najdeš.
Odtavati in zamenjati svet knjige za resnični svet.
Sloneti na okenski polici ali kod drugod s knjigo v roki.
Pričakovati nadaljevanje knjige.
Obremenjevati se zaradi drugačnega konca knjige, kot si pričakoval in upal. Imeti svoj prav, svoje mišljenje.
Prebrati konec v knjigi in se zavedati, kaj vse ti je dala.
Cirila Lapajne
Če ne beremo, smo kot knjiga brez strani. Okrog nas se dogaja, mi pa ne vemo, za kaj gre.
Če ne beremo, smo prikrajšani za modrosti preteklih rodov in moramo iti v življenju od začetka, namesto da bi začeli, kjer so oni končali.
Knjigo sicer lahko beremo, ne da bi dojeli njen nauk, njeno bistvo. To je tako, kot da knjige sploh nismo prebrali.
Besede lahko bolijo, a so boleče le takrat, ko si mi to želimo.
Brez knjig bi bila jaz še vedno predšolski otrok, človeštvo pa vsak sam namesto sveta.
Pesem
Pišem pesmi,
berem pesmi,
jih rišem in gledam skozi druge oči.
Gradim jih,
hvalim
in se delam, kot da jih ni.
Živim jih,
gradim,
se jih bojim,
a jim včasih tudi godim.
To meni pomenijo pesmi.
Nika Likar
Besede
So le skupek zlogov, le skupek črk. No, vsaj za nekatere.
Zame so besede modrost. So mogočne. S svojo močjo izražajo misli, občutke, oblikujejo deželo domišljije, kamor zaideš v najtežjih trenutkih. Takrat so besede zdravilo. Pogovori, stavki, besede, zlogi, črke – vse to je zdravilo.
Ana Poljanec
Besedna svoboda
Sprva je le misel …
Misel. Tiha in nežna
v glavi človeka.
Nato je zvok.
Nežen, tih izdih,
ki objame zrak
in počaka, da izzveni.
Potem je tišina …
in zopet misel.
Sladkobno se raztopi
v ustih človeka
in nato objame.
Nežno odmeva
v zraku sameva …
beseda.
Morda zamorjena,
morda poglobljena,
lahko melanholična.
A beseda je svoboda
in svoboda je beseda,
korak do mišljenja
in ne do trpljenja.
A četudi boli …
Beseda je svobodna.
Klara Kavčič
Knjiga
Knjiga.
Mamljiva skrivnost
vabi, da v njej se zgubiš.
Ena sama modrost
komaj čaka, da v njo zdrviš.
Knjiga.
Skrita prijateljica
vedno pride na pomoč.
Ena sama zgodbica in postaneš vsevedoč.
Knjiga.
Sladke sanje,
ki jih brez spanja sniš spet in spet.
To čudovito branje,
ki te popelje v samo tvoj svet.
Andreja Vidmar
Knjiga
Rešila si me trpljenja,
potopila v svet mišljenja,
učila me, kako ljubiti,
kako nikoli pozabiti.
S poglavjem vsakim
si mi svobodo pokazala,
popeljala me v milino,
zato ne dojemam te
le kot svojo lastnino.
Nikoli nisi spregovorila,
brez izgovorjenih besed si me največ naučila.
Tara Caruso Bizjak
Ko bereš
Branje.
Nam uresničuje sanje.
S knjigo potuješ v daljne dežele,
in z njo – nemalokrat
rešiš življenje.
Brati se da, kjer te je volja,
doma, na drevesu
ali na sredi širnega polja,
a zdi se, kot da si na robu vesolja.
S knjigo v roki rešuješ princese,
potegneš morilca izza zavese,
včasih pa gre za preproste naloge,
kot je utišati vaške nadloge.
Ko pa obrneš zadnjo stran,
ves tvoj trud še ni bil zaman,
saj je na polici še ena knjiga
in dokler je ne prebereš,
te nič drugega ne briga.
Ajša Podgornik
Pesem
Pesem je vesolje rim in pravljičnih oblakov,
zgodba kitic in mavričnih korakov.
Ko zazrem se tja v daljavo,
polno zvezd mi napolni glavo.
A zvezde niso le besede, rime in vrstice.
To so čustva in misli in ptice,
za masko temne krutosti in pravice,
ki zastre vse nemočne klice.
Švigam mimo zvezd, osončij in vozov,
mimo mostov in bregov,
starih mitov in bogov,
kamor seže moj um
in kjer ne velja razum.
Prepustim se toku mlečne ceste,
da me svila nebesne neveste
ponese v srce sijočega vesolja,
tega neskončnega obzorja.
In ko se severnica utrne,
ko mali voz se obrne,
ko zemlja zastre sonce
in pokukam v prepovedane konce,
ko še zadnji žarek Venere poboža moje misli,
obrazi bogov niso več kisli.
In ko končam mavrično sliko, napišem še zadnjo piko.
Daša Vončina
Prijateljica
Dan, ko vsega postane preveč,
ko pogovor z mamo ne pomaga.
Takrat najraje bi kam se skrila,
da bi name pozabili.
Potem zberem moč,
uprem se negativnim mislim
in poiščem prijateljico,
ki nikoli ne razočara.
To je moja rama, na katero
vedno se lahko zanesem.
Samo list obrnem
in pobegnem – v čarobni domišlijski svet.
Tam spoznam, da lahko stvari so tudi veliko slabše,
že v naslednjem trenutku pa mi ponudi vero,
da nekoč bo tudi bolje.
Ja, knjiga res me vedno nauči kaj novega.
Mi razsvetli temačne misli in poskrbi,
da z njo postajam boljša in zrelejša oseba.
Kristina Neli Lampe
Zakaj knjiga živi
Knjiga živi,
da se malo giba,
da je vsem dosegljiva
in ne izgubljiva.
Knjiga živi,
a ti nikoli ne uide,
je kot kakšno zdravilo,
ki pozdravi tvoje misli.
Knjiga živi,
da kot ptiček poleti,
da dočaka potrpežljive
svoje bralce ubogljive.
Knjiga živi,
ko jo kak učenec vzame,
da dobi čisto modre
svoje lepe kodre.
Knjiga živi,
ko jo kak bralec izmakne
iz tihe te čudne
knjižnice budne.
Danaja Lampe
(brez naslova)
Vnuka sta me prijavila na neko dolgočasno predavanje o uporabi računalnika. Ko smo se usedli za mize, nam je začel nek mladenič govoriti o škatli pred nami. Nisem poslušal, saj sam ne zagovarjam prekomerne rabe interneta. Ko sem tako strmel v zaslon računalnika, sem začel razmišljati. Čez nekaj let nihče več ne bo bral knjig! Sploh ne bo več navadnih knjižnic in čitalnic. Namesto teh bo le velika soba, polna računalnikov in tablic. Ljudje bodo sedeli na udobnih stolih in brali iz spletne knjižnice …
Ko sem bil še majhen, si nihče ni mislil o kakšnih računalnikih, mobilnikih in podobnem. Vse, kar smo iskali, smo našli v knjigah. Danes vsak drugi človek praktično knjig ne uporablja več. Meni pa so kot mladeniču knjige največ pomenile. Knjige so mi izboljšale življenje. Zaradi njih sem postal uspešen zdravnik, kasneje fizik. Zaradi knjig me je le malo ljudi potegnilo za nos. Pravijo, da več kot veš, manj možnosti je, da te ljudje prinesejo okoli.
Ko sem tako razmišljal, sem naenkrat zaslišal hrup. Ostali so vstajali izza miz in odhajali domov. Tudi jaz sem se odpravil proti domu, kjer sta me pričakala vnuka. “Kako je bilo?” je vprašala Špela. “Odlično! Samo nekaj vama povem – berita, berita – in še enkrat – berita!” Špela in Bojan sta se začudeno spogledala, jaz pa sem se le nasmehnil in odšel v kopalnico.
Leon Kokošar
Besedila so nastala pri literarni delavnici “Knjiga, beseda, črka …” (mentorica: Tjaša Petkovšek)
Pri uri športa
Učenec: »Učitl, zakwa pa Kitajska na špile na europskem prwensvu u košark?«
🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂