Globoko v gozdu se je vila dolga reka, brez imena. V tej reki je živela družina bobrov.

Na en sončen zimski dan so se odpravili drsat k jezeru, malo stran od njihovega domovanja. Najmlajši je drsalke pozabil doma in zato jih je šel iskat. Medtem pa se je izgubil. Taval je po gozdu in kar na lepem zagledal zlato ranjeno ptičico. Pomagal ji je in za to mu je bila zelo hvaležna. Zelo dolgo sta hodila do doma, kjer je živel bobrček in tam ji je pomagal, ker jo je še vedno bolela noga. Povil ji je nogo in bilo ji je veliko bolje.

Iz ptičjih kril je padal zlat prah, ki je bobrčka vodil do jezera, kjer je stala objokana mama in zelo zaskrbljena družina. Ko je mama zagledala sinčka, mu je padla v objem od olajšanja. Ptičica pa je ostala zelo dobra prijateljica družine bobrov.

Taja Sedej