Zarealka band

Pogovarjali sta se Nastja Grošelj in Neja Jeram.

Na oktobrski dobrodelni prireditvi je sodeloval tudi mladi, a veliko obetajoči »Zarealka band«. Katarina Lazar, Barbara Čibej, Jure Čibej, Peter Lazar, Lenart Munih, Cene in Lovro Skrt so si tako ime izbrali, ker vsi nadobudni glasbeniki živijo za idrijsko realko. Več o njih pa izveste, če preberete naslednji intervjuju.

Kako je vaš bend nastal?
Enkrat so nam predlagali, da nastopamo na dnevu idrijskih žlikrofov in ker smo bili že od vedno prijatelji, smo res nastopili skupaj. Tako se je ‘rodil’ naš bend.

Kdo je bil pobudnik za nastanek benda?
Pobudniki smo bili kar vsi 🙂

Kako je nastalo vaše ime?
Ime nam je izbrala mama od Lazarjev 🙂

Kje in kdaj potekajo vaše vaje?
Vadimo pred nastopi. Enkrat pri enem članu, drugič pri drugem, kakor se pač dogovorimo.

Ali so na vajah prisotni tudi konflikti? Če ja, zakaj?
Da, konflikti so včasih prisotni zaradi neresnosti med člani skupine.

Kdo vas je povabil k sodelovanju na naši prireditvi?
K sodelovanju nas je povabila učiteljica Nada Božič.

Kakšno je vaše vzdušje med nastopom?
Med nastopom smo se zelo zabavali. Če ljudje ne bi začeli ploskati, pa bi bil nastop še boljši.

Kako je nastopati pred tako velikim občinstvom?
Kull, strašnu, fajn, kot nič 🙂 🙂 🙂

Ali se kdaj že nastopali izven šole?
Da, naš prvi nastop je bil izven šole, in sicer na dnevu idrijskih žlikrofov, nastopali pa smo tudi za pusta.

Kaj bi sporočili vsem našim bralcem?
Sporočili bi jim to, da naj se ukvarjajo s tem, kar jih veseli, in naj v to vključujejo svoje prijatelje.

 

Če pomagaš drugim, v življenju daleč prideš

Pogovarjali sta se Nastja Grošelj in Neja Jeram.

Ansambel Javor je v četrtek, 26. novembra, zvečer v sodelovanju z Osnovno šolo Idrija izvedel dobrodelni koncert, ki pa ni bil njihov prvi. To je prepoznal vsak prisoten, ki ima vsaj kanček občutka za narodnozabavno glasbo, ki jo izvajajo. V Modri dvorani so pričarali veselo vzdušje in veliko dobre volje, pri čemer jim je pomagal šolski zborček in še veliko drugih nastopajočih.

 

Kakšno se vam je zdelo vzdušje na prireditvi?
Vzdušje je bilo čudovito, to sodelovanje z otroki je bilo za nas res en poseben občutek. Še nikoli nismo doživeli, da stojiš na odru in zraven slišiš še otroški zborček. To je res čudovito.

Ste s svojim nastopom zadovoljni?
Smo. Vedno bi lahko bilo še boljše, vendar je bilo v redu.

Kako to, da ste se sploh odločili za sodelovanje na dobrodelni prireditvi?
V bistvu so nas povabili, da pridemo. Radi smo se odzvali, ker se tudi drugače dobrodelnih prireditev radi udeležujemo, če le moremo. Pomembno je, da si pomagamo.

Ali ste že prej nastopali na kakšni dobrodelni prireditvi?
Ja, kot sem že prej rekla, če le zmoremo in smo prosti, se radi odzovemo.

Ali ste se člani zasedbe poznali že prej?
Ja, dva sva se poznala že od prej. Nato smo dobili še dva člana, ki sta tudi nekaj v sorodu, tako da malo smo se, nekaj pa ne. Mešano smo se združili.

Kako pa je ansambel nastal? Kdo je dal pobudo za nastanek?
Za nastanek je dal pobudo vodja ansambla, to je basist Blaž. On se je nekako odločil, da bo imel svoj ansambel in potem počasi sestavil zasedbo.

Zakaj pa ravno ime Javor?
Javor … Na črnovrški planoti, od koder prihajamo, je veliko javorjev, pa smo nekako zaradi tega dali ime.

Kje in kdaj potekajo vaše vaje?
Vaje potekajo v Črnem Vrhu. Doma imamo eno sobico in se enkrat na teden tam dobimo ter povadimo.

Koliko albumov ste že izdali?
Izdali smo tri albume, sedaj pa je v delu četrti. Mislim, da bo spomladi izšel.

Ali ima skupina kakšno poslanstvo? Na primer zvišati poslušanost narodnozabavne glasbe?
Ja, zelo se trudimo. Res želimo predvsem zvišati poslušanost kvalitetne narodnozabavne glasbe.

Zakaj pa ste se odločili, da boste izvajali ravno to zvrst glasbe?
Hmm … Ta glasba nam je všeč. Mislim, da lahko kar za vse člane trdim, da že od malih nog poslušamo in sledimo tej zvrsti. Če je kvalitetno izvedena, je to tudi zelo dobra glasba.

Ali imate pred nastopi tremo? Kako jo odpravite?
Trema je zmeraj prisotna, enkrat malo več, drugič malo manj. Odpravljamo jo vsak po svoje, poskušaš se umiriti in pripravit, da bo nastop kar se da najbolje potekal.

Kaj pa bi želeli sporočiti našim bralcem?
Želeli bi jim sporočiti, da je zelo lepo, da se udeležujejo dobrodelnih prireditev, da se zavedajo, da je pomoč drug drugemu zelo pomembna. S tem v življenju daleč prideš. Ti si zadovoljen, zadovoljni so tisti, ki jim pomagaš, to je zelo pomembno.

Vinko Möderndorfer

DSC_0137

Pogovarjali sta se Klara Kavčič in Kristina Neli Lampe
Foto: Jošt Rovtar

Za osmošolce se je v mesecu septembru zgodil bralni teden. Ves teden so imeli zanimive aktivnosti, v četrtek pa jih je obiskal pisatelj, pesnik, dramatik in režiser Vinko Moderndorfer. Učenci so imeli z njim vodeno srečanje, za naš šolski časopis Kwa prauš pa smo mu zastavili nekaj vprašanj.

Kaj najraje pišete ( poezijo, prozo, dramatiko …) in zakaj?
Najraje pišem … Najraje pišem poezijo. Sicer delam tudi v gledališču, tako da mi je tudi dramatika blizu, sicer pa se imam za pesnika.

Kje najraje pišete in zakaj ?
Pišem lahko vsepovsod. Lahko pišem na vlaku … Medtem ko vozim avto ravno ne, takrat pa pišem v glavi. V glavi razmišljam in si nato ideje zabeležim. Nekateri pisatelji imajo najljubši kot, mizo, okolje, kjer pišejo; jaz pa nimam najljubšega kotička, ker sem bolj potepuški pesnik.

Kje vse dobite navdih za delo ?
Iz življenja. Vsaka minuta življenja mi je v navdih ali pa tudi ne.

Katero od vaših del vam je trenutno najbolj všeč?
Tista, ki še niso dokončana. Torej delo, ko ga trenutno pišem in ga še nosim v srcu. Delo, ki ga nosim v srcu, mi je najbolj pri srcu.

Kako in kdaj ste prišli do spoznanja, da hočete postati pisatelj?
To pride kar samo od sebe. Imaš željo, da bi nekaj povedal, in začneš ustvarjati in se niti ne zavedaš pa te že drugi začnejo obravnavati kot pisatelja. Jaz sam se niti nimam za pisatelja in mi je vedno malo nerodno. V sebi vedno težko rečem, da sem pisatelj.

Ali imate svoj najljubši kotiček ?
Imam, moj dom je moj najljubši kotiček.

Kaj vas razvedri, kadar ste žalostni ?
Lepota. Lepa slika, lep kip, lep človek, lepa ženska, lep moški, lepa pokrajina … Karkoli. Lepota.

Katera je vaša najljubša barva ?
Rdeča.

Katera je vaša najljubša jed ?
Moja najljubša jed je tista, ki si jo sam pripravim. Lahko je to polenta z mlekom, kadar nimam dovolj časa, lahko pa je to tudi bolj zahtevna jed.

Dogodek, ki ga obžalujete ?
Oh, teh je pa polno. Človek naredi veliko napak v življenju, za katere mu je žal in tudi jaz sem jih naredil neskončno. Veliko od tega jih obžalujem, ampak se jih ne da popraviti. Moj nasvet je, da ne delate napak, ampak to je nemogoče, ker se zaradi napak človek razvija.

Dogodek, ki ga ne bi spremenili ?
Brez dvoma je to rojstvo moje hčere.

Kraj, ki vem je najbolj pri srcu ?
Ne vem. Jaz sem brezkrajen človek. V Ljubljani se dobro počutim, ne pa čisto doma. Nekega kraja, kjer bi se zares dobro počutil, nisem našel. Mogoče je moj kraj, kjer se zares dobro počutim, literatura.

Nameravate v kratkem izdati kakšno knjigo ? Nam lahko zaupate kaj več o njej?
Ravnokar, sem jo že videl, je izšla knjiga za najstnike z naslovom Kit na plaži. Več vam pa ne bom povedal.

Vaši načrti za prihodnje delo ?
Moji načrti so, da bi želel kaj dobrega napisati, narediti kakšno dobro predstavo … Želim si, da bi to, kar počnem, počel dobro.