Martina Vidmar

Martina Vidmar

Letos je naša šolska knjižnica doživela spremembo. Knjižničarki Miri se je letos jeseni pridružila še knjižničarka Martina. Postavili smo ji nekaj vprašanj, da jo bodo lahko učenci malo bolje spoznali.

 

Uspeh, na katerega ste najbolj ponosni …
Mislim, da se še ni nič takega zgodilo, sem še na poti 🙂

Stvar, za katero bi radi, da ne bi obstajala …
Vojne …

Najsrečnejši trenutek …
Težko rečem … Veliko mi pomeni že to, da sem nekje na samem in gledam sončni zahod.

Največja želja …
Hmm … moja največja želja je, da bi prišla do tiste točke, kjer bi bila lahko ponosna nase.

Vaša slaba lastnost …
Več jih je, haha. Ena je tudi moja trma, ki jo včasih štejem tudi kot dobro lastnost.

Nepogrešljiva stvar …
Ni ravno stvar … Živali.

Katera mislite, da je največja neumnost, ki ste jo kdaj storili …
Veliko jih je bilo, haha. Niso vse za spletni časopis 🙂

Na koga najprej pomislite ob besedi ljubezen …
Pomislim na knjižno junakinjo Bridget Jones. Če hočete vedeti zakaj, morate prebrati knjigo.

Kaj je za vas sreča …
Zame se sreča skriva v majhnih stvareh, kot je opazovanje sončnega zahoda.

V čem mislite, da se razlikujete od drugih …
Velikokrat mi rečejo, da sem drugačna. Nekateri rečejo, da sem umetnik. Kdaj pa slišim tudi, da plujem v svojem svetu.

Kaj bi sporočili vsem bralcem …
Sporočila bi jim, da je potrebno slediti svojim sanjam, ker če jim ne slediš, nisi nič kaj srečen. Pa še eno legendo bi izpostavila. O dveh volkovih, ki bijeta bitko znotraj vsakega izmed nas. En je dober, nagovarja te k vsem dobrim delom, drugi, ki je zloben, te pa nagovarja, k vsemu slabemu. Vprašanje te zgodbe je, kateri volk bo zmagal?
Odgovor – tisti, ki ga hraniš. Kar pomeni, da bi vsak grižljaj dobremu volku prinesel novo upanje na naš svet, če pa hranimo slabega volka, se nam pa slabo piše.
 

Za rubriko Gdu je gdu skrbita Maruša Mlakar in Leon Kokošar.
Vir fotografije: Martinin osebni arhiv

(Skupno 71 obiskov, današnjih obiskov 1)