Ali človeštvo potrebuje 3. svetovno vojno?

Avtorica: Victoria

Ko rečem besedo vojna, večina ljudi najprej pomisli na bombe, smrt, veliko uničenje, diktaturo, strah, hudo prizadete ljudi in države, revščino, izgubo družine, prijateljev, znancev ter popolno nepravičnost. A v vsakem slabem se najde tudi nekaj dobrega. Tema vojn je zelo razširjena tema, saj ko govorimo o množični smrti in uničenju, ima vsak svoj pogled na to neustavljivo vrsto nasilnega konflikta. Moje vprašanje pa je, kaj če je prav vojna tisto, kar potrebujemo, da nas potisne v novo fazo evolucije in razvoja? Sliši se zmešano. Le zakaj bi si kdo želel na milijone mrtvih, revnih, poškodovanih in prizadetih ljudi? Le zakaj bi si želeli poškodovati našo naravo in kulturo? Odgovor je: »Ne želimo si.« Vsak človek pri svoji zdravi pameti si ne želi vojne. Vsaj vsak človek, ki misli v mejah svoje izobrazbe in tega, kar ga drugi učijo. A če za sekundo stopiš izven svojih meja in misliš s svojo glavo, boš dojel, da vojna le ni tako slaba stvar.

Bolje omejeni kot v strahu
Ena od posledic konflikta je seveda to, da vedno nekdo zmaga. Pa naj bo to prijateljska igra človek ne jezi se ali pa svetovna vojna med dvema največjima državnima silama. Nekdo vedno zmaga. Le da so pri večjih konfliktih, kot so vojne, hujše posledice za premaganega. Najpogostejša kazen za poraženca v zgodovini je, da preda zmagovalcu svoje ozemlje, bogastvo, svobodo itd. Velikokrat se iz vojn posledično rodijo nedemokratične države oziroma diktature.

O diktaturah smo vsi že slišali. Najpogosteje omenjena je Severna Koreja. Diktatura je nedemokratična dežela oziroma država, ki jo vodi posamezen človek. Ta oseba ni izvoljena, temveč si mesto na vrhu priskrbi z nasiljem ali podkupovanjem, kdaj posledično tudi kot zmagovalec vojne. Vsi vidimo diktaturo kot napačni način vodenja. Odvzame prebivalstvu svobodo, vse odločitve so sprejete pod prisilo in velikokrat vidimo države, kot so Severna Koreja ali pred kratkim Libija, kot nevarne nasilne kraje oziroma kot vzroke za vojno in konflikt. Če pa pogledamo zgodovino te države, je bila še pred kratkim najbogatejša država v Afriki. Sicer je vladal diktator, ampak država je funkcionirala, dokler se Američani niso odločili umoriti diktatorja. Posledica tega je bila, da je Libija kot država razpadla. Vladal je strah in nemir. Številčne politične skupine oziroma mafije so se začele boriti za mesto novega diktatorja.

Ne podpiram diktature ali mišljenja, da je posamezen človek boljši od ostalih. Mislim le, da je bolje živeti omejen, pod diktatorjem ali kot del nesvobodnega prebivalstva pod vplivom neke osebe, kot da neprestano razmišljaš o tem, kdaj bo kje vojna in ali ti bo konflikt prinesel svobodo ali pa bo edini mir, ki si ga imel, razpadel s tvojimi upanji po demokraciji.

Iz vojne se rodi novi svet
Vojna je slaba zaradi veliko razlogov. A noben ne more zanikati, da se iz vojne vedno razvije boljši in novejši svet. Seveda so prva leta po večjem konfliktu vedno težka, saj se vsi nekako poskušajo ponovno poiskati. Izvolijo se nove vlade, vodje ter oblikujejo nove države oziroma se iz pepela vojn skoraj vedno zgradi novi boljši svet. Vojna se lahko konča na dva načina. Vsi sodelujoči so hudo prizadeti in se iz posledic vojne ne znajo ponovno pobrati oziroma razviti. Druga možnost pa je, da se vsi nekaj naučijo, na nek način razvijejo ali izboljšajo.

Lep primerek druge možnosti je 2. svetovna vojna. Po celem svetu znana kot ena najbolj nasilnih vojn, v kateri je bilo več kot 80 milijonov žrtev. Seveda nihče noče ponovitve takšnih dogodkov zaradi očitnih razlogov, a redko pa pogledamo drugo plat – pozitivne posledice tega svetovnega konflikta. Razumljivo je, da sedaj verjetno razmišljaš, kaj bi pa sploh bilo dobro v vojni. Le kaj pozitivnega bi manipulacija in ubijanje milijonov ljudi lahko prinesla?
Odgovor ni tako kompliciran, saj je 2. svetovna vojna skupaj z vso škodo prinesla tudi razvoj organizacij, kot sta NATO ali ZN. Poleg tega je ta svetovni dogodek tudi za vedno vlil strah pred vojno v ljudi. Po tem, ko so ljudje iz prve roke videli in doživeli, kakšno škodo prinese nasilen konflikt, so se razumljivo ponovitve takšnih dogodkov bali. Ta strah je bil izvir daljšega miru, ki še vedno vlada in združuje večino ljudi na tem svetu.

NATO je lep primerek dobre posledice vojne. Po uničujočih dogodkih 2. svetovne vojne so je večina držav sveta zbrala in ustanovila NATO. To je zavezništvo, ki je zavezano kolektivni obrambi kot podlagi za ohranjanje miru in za zagotavljanje varnosti v prihodnje. Po vojni so se ustvarili tudi Združeni narodi. To je še ena organizacija, ki naj bi zagotavljala mir med državami in svetovnimi velesilami.

Moja poanta je, da se vedno mora zgoditi nekaj slabega, preden se zgodi karkoli dobrega. Ker je vojna tako slaba stvar, je potencial za pozitivne posledice še večji. Vedno pa tudi trdim, da se ne zaljubi v potencial ali upanje. Bistvo je, da je grožnja vojne temelj za napredek.

Razvoj
Če pomisliš, dojameš, da se človeštvo najhitreje razvija med vojno. Na vseh področjih, od medicine do orožja in do reševanja konfliktov, smo najbolj iznajdljivi med borbo za življenje oziroma za tisto, kar je naše. Vojna nima samo potenciala, da izboljša svet pozneje, temveč tudi med dogajanjem.

Medicina
Zaradi slabih življenjskih pogojev (koncentracijska taborišča, revščina itd.) se med vojnami rade širijo številne bolezni. Ker že samo nasilje povzroči toliko žrtev in škode, si ne morejo privoščiti, da bi razsajale še bolezni. Prav med vojnami so se razvila številna zdravila oziroma cepiva. Očitno smo ljudje veliko bolj iznajdljivi v nuji. Vprašanje je, če bi se protistrupi tako hitro razvili brez vojne, v kateri so jih ljudje tako nujno potrebovali.
Zaradi povečanega števila ranjenih se je med 2. svetovno vojno posledično povečalo tudi število ljudi, ki so bili izobraženi v zdravstvu in medicini, kar je povzročilo velik vzpon svetovnega prebivalstva takoj po tej svetovni tragediji.
Razvila se je tudi splošna prva pomoč, predvsem zdravljenje ran, lakote in manjših bolezni.

Tehnologija
Nemci so med vojno prvi razvili reaktivna letala. Pozneje se je ta tehnologija uporabila za razvoj potniških letal, ki so danes najhitrejša in najboljša oblika prevoza.
Ko so Američani bombandirali Japonce ob koncu 2. svetovne vojne s prvo atomsko bombo, so za računanje koordinat uporabili pripomoček, za katerega se verjame, da je bil prvi računalnik na svetu. Dandanes so se te naprave razvile v prenosnike, telefone, televizije ter druge tehnološke naprave, brez katerih marsikdo ne more več živeti.
Med 2. svetovno vojno so se razvila tudi številna orožja oziroma pripomočki za prenašanje teh nevarnih predmetov. Mnogi izumi, ki so jih namenili vojni, so se pozneje razvili v nekaj, kar uporabljamo v vsakdanjem življenju. Nekateri, npr. raketni pogon, pa so pomagali pri dosežkih, kot so obiski vesolja ali potovanje na Luno.
Seveda bi ljudje slejkoprej vse to izumili, ampak v nuji so se vse te napredne tehnologije razvile hitreje. Zaradi potrebe po prednosti pred nasprotnikom so v vojnah ljudje veliko bolj iznajdljivi in posledično se med vojno razvijejo številčnejši izumi, ki jih lahko izboljšamo in namenimo nenasilni uporabi.

Nikakor ne sporočam, da je vojna dobra na kakršenkoli način. Noben problem ni toliko vreden kot človeško življenje. Mislim tudi, da če bi se zgodila 3. svetovna vojna, bi z našo napredno tehnologijo in nuklearnim orožjem uničili same sebe. Poskušam le namigniti, da konflikt ni vedno slaba stvar in da je za človeški razvoj potreben. Seveda ne smemo pozabiti vseh žrtev in ljudi, ki jih je vojna hudo prizadela na tak ali drugačen način. Dejstvo človeštva je, da se najprej mora zgoditi katastrofa, preden začnemo proti temu ukrepati. Če povemo preprosto – otrok bo moral najprej dobiti cvek, nato pa se bo začel učiti.

 

(Skupno 64 obiskov, današnjih obiskov 1)