Osmošolci na Gorenjskem

Avtorica: Ana Govekar

Od ponedeljka, 14. 10. 2019, do petka, 18. 10 .2019, smo učenci osmega razreda bivali v CŠOD v Kranjski Gori (8. a) ter v Planici (8. b in c). V naslednjih vrsticah preberite, kako smo uživali v Kranjski Gori.

V ponedeljek smo se odpravili v Kranjsko Goro. Tam nas je pričakala vodja CŠOD ter nas prijazno sprejela in nam izrazila dobrodošlico. Svoje stvari smo odložili v pritličje in se odpravili v skupni prostor, kjer smo kot nori najprej začeli skakati po veliki blazini. Vodja nam je takoj nato razložila pravila in hišni red ter nas razporedila po sobah. Odpravili smo se v sobe, razpakirali in že je napočil čas kosila.
Po enournem počitku smo že imeli prvo delavnico. Nordijsko hojo je poučeval učitelj Miro. Najprej nas je malo povprašal, s katerim športom se ukvarjamo in če se dovolj gibljemo. Potem nam je pokazal dve vrsti palic in nam obrazložil njuno obliko. Odpravili smo se na travnik, kjer smo vadili hojo. Ko smo hodili že skoraj tako kot profesionalci, smo se odpravili na krajši sprehod. Po delavnici smo imeli krajše predavanje o zdravi prehrani. Učiteljica nam je povedala, kakšno hrano imajo drugod po svetu. Tudi na pladenj so nam dali nekaj zdrave hrane, da smo jo poskusili. Za konec prvega dne je bil na sporedu le še krajši sprehod po Kranjski Gori.

Naslednji dan so nas razdelili v dve skupini. Prva skupina je mikroskopirala, druga pa odšla do mokrišča Zelencev. Skupina, ki je odšla v Zelence, je odšla skupaj s polovico učencev iz OŠ Artiče. Najprej nam je učiteljica Maja v učilnici predstavila mokrišča nasplošno, potem pa smo se odpravili na pot. Med hojo smo srečali 8. c – učenci so se iz Planice s kolesi odpravili do jezera Jasna. Ko smo končno prišli do Zelencev, nam je učiteljica kot zanimivost povedala, da je enkrat ponesreči padla v vodo v mokrišču in bila potem pet let zdrava kot riba. Tam smo srečali tudi 8. b, ki je imel na sporedu enako delavnico kakor mi.
Odpravili smo se nazaj v dom, kjer nas je pričakalo kosilo.
Po počitku smo imeli predavanje o astronomiji. Izvedeli smo več o vesolju; o znanstvenikih, ki jih je zanimala astronomija, ter o posameznih planetih. Izdelovali smo tudi plakate planetov v našem osončju, ki sedaj visijo v učilnici za fiziko.
Med čakanjem na večerjo smo se nekateri v skupnem prostoru malo razgibavali. Prišel je učitelj Miro ter nam dovolil plezati po manjši plezalni steni. Seveda med plezanjem učitelj ni pozabil dodajati neumnih, a zabavnih pripomb.
Po večerji smo z OŠ Artiče imeli skupni večer, kjer so učitelji poskrbeli, da nas pomešajo in se med seboj bolje spoznamo ter ustvarimo prijateljske vezi. Kviz, ki smo ga imeli, pa ni bil navaden, saj si moral na vprašanje odgovoriti logično. Kot na primer: »Kaj je po sredi v Kranjski Gori?« – Četrtek. To pa ni bil najtežji del večera. Morali smo tudi profesionalno plesati račke ter makareno. Z nasmeški na obrazih smo se odpravili spat.

Po jutranji telovadbi, ko smo se že zares zbudili, smo imeli spet delavnice. A danes so nam jih zamenjali. Ena skupina je odšla do mokrišča, druga pa je mikroskopirala. Naša skupina je mikroskopirala. Razdelili smo se v trojice. Preden smo začeli z delom, nam je učiteljica Barbara dala natančna navodila. Najprej smo mikroskopirali luskolist čebule. Ko smo končali z mikroskopiranjem, smo odšli do jezera Jasna in tam nabrali material ter se odpravili nazaj v učilnico. Med potjo smo še nabrali liste za zadnje mikroskopiranje. Najprej smo mikroskopirali nitaste zelene alge. Edine od pripravkov so bile barvaste (zelene). Nazadnje pa smo si ogledali še listne reže petih rastlin. Po končani delavnici smo imeli spet počitek.
Popoldanska delavnica je imela naslov Varno v naravo. Najprej smo se zbrali v skupnem prostoru z vsemi potrebščinami, za katere smo mislili, da jih bomo potrebovali. Učiteljica Barbara nam je predstavila, kaj je v njenem nahrbtniku, in povedala, kako moramo biti pripravljeni, da nas ne bo zeblo, in kakšna mora biti obutev. Potem smo se podali na pot. V desetih minutah smo bili že na vrhu griča. Nato smo eno uro sedeli na tleh, pri miru. V tem času smo se pogovarjali, kako ukrepamo, če vidimo ponesrečenca, kakšne bolezni lahko dobimo ter na kaj vse moramo biti na pripravljeni. Ura je minila hitro in že smo se vračali nazaj v dom.
Ker smo ob večerih vedno imeli še eno krajšo dejavnost, so se učitelji odločili, da gremo na sprehod po Kranjski Gori.

Ko smo se zjutraj zbudili, smo bili malo zamorjeni, saj nas je čakal najdaljši pohod. Pohod v sredogorje. Vsega skupaj naj bi prehodili 11 km, a se je zdelo malo manj. Odpravili smo se na pot. Že na začetku ni manjkal učitelj Miro z neumnimi, a smešnimi izjavami. Imeli smo dva daljša postanka. Do prvega je bila hoja lahka in tempo ravno pravšnji. A ko smo se vzpenjali do našega cilja, se je kolona razvlekla, saj je bil klanec precej strm. Na cilju je bila malica.
Ko smo se odpravljali do drugega postanka, je bila hoja težja, saj je bil strm klanec navzdol. V gostilni si je kar precej učencev kupilo štrudelj, saj so bili sestradani. Po petnajstih minutah smo končno odšli nazaj v dom.
Sijalo je sonce, kot nalašč za veslanje na jezeru Jasna. Z vesli in jopiči smo se odpravili do jezera. Tam smo najprej pripravili pristanišče, nato pa nam je učitelj Rok pokazal, kako veslati. Na jezero smo odšli v trojicah. Nihče padel v jezero, kar je bila velika sreča, saj je bila voda zelo mrzla. Verjetno je bilo veslanje veliki večini najbolj všeč.
Zvečer pa smo imeli manjšo zabavo. Najprej so se predstavile vse sobe. Vsi so imeli precej zabaven program, še posebej zmagovalci. Nato pa je sledil ples. Plesali smo malo več kot uro, zato je v dvorani precej smrdelo. Učiteljica, ki je bila DJ,  se je morala pohvaliti, da smo najbolj plesali na njeno izbiro pesmi, kar je bilo seveda tudi res.
Z nasmehi na obrazih smo se odpravili spat, saj smo preživeli najbolj nor dan. A z žalostjo v srcih, ker smo morali naslednji dan že domov.

V petek smo imeli le eno delavnico. Odšli smo v Triglavski narodni park. Tam smo si razdelili različne vloge, kot so: turist, kmet, predsednik vlade, pastir itd. Pogovarjali smo se o vseh težavah, s katerimi se spopadajo domačini, ker turisti, pohodniki, kolesarji … kršijo pravila. Ura nas je preganjala, zato smo se hitro odpravili nazaj. Po poti pa smo se še med seboj malo pogovarjali o tem.

Teden je minil in morali smo se odpraviti domov. Žalostni smo bili, ker je bilo mimo, ker smo se morali posloviti od Artičanov in ker ni trajalo dlje. Na avtobus smo se še malo pogovarjali o vsem doživetem, a pogovor je hitro minil, saj smo bili zelo utrujeni.

Teden v Kranjski Gori mi je bil všeč, saj smo spoznali veliko novih stvari, se veliko novega naučili in ustvarili nove prijateljske vezi. Mislim, da je bilo všeč tudi mojim sošolcem in sošolkam, saj nikomur ni v spominu ostalo kaj neprijetnega.

(Skupno 6 obiskov, današnjih obiskov 1)

Komentiranje zaprto.